APDEJT.si

Avstrijski mediji poročajo o zaskrbljujočih podatkih glede opuščanja tečajev nemščine s strani migrantov. Po navedbah krone.at, vsak osmi migrant prekine tečaj, ki ga financirajo avstrijski davkoplačevalci. Pri prosilcih za azil je ta številka celo dvakrat višja. oe24.at dodaja, da tečaje nemščine opušča vsak peti prosilec za azil, kar povzroča finančne stroške in kaže na težave pri integraciji. Ministrica Plakolm poudarja, da je integracija obveznost, ne le pravica.

V Združenem kraljestvu se stopnjujejo protesti proti priseljevanju, kjer milijoni Britancev izražajo nezadovoljstvo nad migrantsko politiko vlade. Demonstracije zahtevajo repatriacijo in ustavitev azilne politike. Hkrati je znano, da Združeno kraljestvo namenja ogromne vsote denarja, natančneje 38 milijard funtov, za sprejem in oskrbo prosilcev za azil, medtem ko število nezakonitih prehodov Angleškega kanala narašča.

Tri nizozemske inšpekcijske službe so v skupnem pismu pozvale ministrstva za azil in migracije, zdravje in izobraževanje k nujnemu izboljšanju življenjskih razmer za več kot 7000 otrok, nastanjenih v zasilnih azilnih centrih. To ni prvič, da so inšpekcije opozorile na slabe razmere, kar kaže na ponavljajočo se problematiko.

Nizozemski veteran politik Geert Wilders se je glede na poročanje medijev odločil za ostro kampanjo glede azilne problematike, saj se sooča z grožnjo opozicije. S tem želi preprečiti ponovitev scenarija iz leta 2012, ko je PVV utrpela velike izgube po tem, ko je razstrelila koalicijo. Mediji opozarjajo na podobnost trenutne kampanje s tisto iz leta 2012, kar Wildersu povzroča skrbi.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je po srečanju na Zugspitze izrazil željo po zaostritvi azilnega sistema EU, pri čemer je poudaril, da bodo deportacije v Afganistan v prihodnosti potekale tudi brez strateških partnerjev. Srečanje notranjih ministrov iz šestih držav in evropskega komisarja, kljub visoki politični izpostavljenosti, so nekateri mediji označili za »vrh brez pomena«, saj kljub skupni izjavi niso bile sprejete konkretne zavezujoče odločitve.

Na povabilo nemškega notranjega ministra Alexandra Dobrindta so se notranji ministri šestih držav EU na Zugspitze dogovorili za ostrejšo azilno politiko in se zavzeli za več deportacij. Dobrindt je predlagal namestitev beguncev zunaj Evrope in se izrekel proti omahljivosti v migracijski politiki. Srečanja se je udeležilo pet evropskih partnerjev, ki so podprli strožje ukrepe in zagovarjali tesnejše zunanje meje.

Evropski ministri za notranje zadeve so se srečali v petek na gori Zugspitze v Bavarski, da bi razpravljali o migracijah. Gostitelj srečanja je bil nemški notranji minister Alexander Dobrindt. Glavni namen pogovorov je bil sprejeti skupno deklaracijo, ki poziva k zaostritvi evropske azilne politike.

Nizozemski začasni minister David van Weel je delno razveljavil odločitev nekdanje ministrice za azil Marjolein Faber o zmanjšanju subvencij za organizacijo VluchtelingenWerk za tekoče leto. To so sporočili iz same humanitarne organizacije.

Evropska komisija je Nizozemsko tožila pred Sodiščem Evropske unije zaradi neposredne podelitve koncesije nacionalnemu železniškemu prevozniku NS za glavne železniške povezave, kar naj bi kršilo evropska pravila konkurence. Regionalni železniški prevozniki so pričakovali ta korak Evropske komisije in ga označili za logičnega. Nizozemska tvega evropsko kazen.

Nemška zelena stranka je izrazila dvom o utemeljenosti zaostrenih mejnih kontrol, ki jih nemško notranje ministrstvo opravičuje z "izrednimi razmerami" pri nastanitvi beguncev v občinah. Vendar pa je odgovor ministrstva na njihovo poizvedbo razkril, da vlada nima lastnih podatkov o dejanski obremenjenosti občin pri oskrbi prosilcev za azil. Zeleni menijo, da s tem pade glavna utemeljitev za sporno prakso na mejah in označujejo mejne kontrole kot "čisto populistično simbolno politiko".

Senat je potrdil novelo zakona, ki bo poostril azilna in migracijska pravila v Sloveniji. Predlagatelji iz vrst koalicijskih poslank in poslancev navajajo, da naj bi novela izboljšala pregled nad gibanjem in bivanjem prosilcev za azil ter migrantov. Poleg tega naj bi pospešila postopke glede mednarodne zaščite in omejila njihovo zlorabo. Spremembe naj bi omogočile tudi ostrejši pristop uradov do tujcev.

Nizozemski Raad van State je prepovedal vračanje samskih moških prosilcev za azil v Belgijo, saj jim belgijske oblasti ne zagotavljajo ustrezne nastanitve, kar pomeni tveganje za življenje na ulici. Sodišče je poudarilo, da Belgija sistemsko zanemarja to skupino prosilcev za azil.

Grčija se je odločno zoperstavila nezakonitim migracijam, še posebej na Kreti, ki je postala prednostna destinacija za migrante iz Afrike. Atenska vlada je, podobno kot pred petimi leti na Evrosu, takoj uvedla izredne ukrepe in začasno prekinila azilno zakonodajo. Ta poteza kaže na odločenost Grčije, da obvladuje naraščajoč pritisk na vzhodnem Sredozemlju in uporablja ekstremne ukrepe za zajezitev nezakonitih prihodov migrantov.

Poljski parlament je podaljšal začasno ukinitev pravice do azila za migrante, kar je po besedah namestnika ministra za notranje zadeve Macieja Duszczyka nujno za preprečitev 'razpada sistema'. Lewica se je odzvala z opozorili pred podpihovanjem rasističnih nastrojenj in pozvala k pametni integraciji ter spoštovanju delavskih pravic migrantov. Medtem je češki senat potrdil novelo zakona, ki predvideva, da bo tujec, ki v enem letu zagreši tri prekrške, izgubil dovoljenje za bivanje. Spremembe, ki so odziv na migracijski pakt Evropske unije, so namenjene izboljšanju pregleda nad gibanjem prosilcev za azil in migrantov, pospešitvi postopkov v zvezi z mednarodno zaščito ter omejevanju zlorab sistema.

V Københavnu so se sestali notranji ministri Evropske unije, da bi uskladili enotno stališče glede migracij in deportacij. Minister za notranje zadeve, Alexander Dobrindt (CSU), je bil v zadnjih dneh v središču pozornosti zaradi svojih izjav na to temo in se je med srečanjem na Danskem zavzemal za nadaljevanje stroge politike vračanja, vključno z ustanovitvijo "centrov za vračanje" izven EU.

Evropski ministri za azil so si prizadevali za strožje ukrepe pri deportaciji zavrnjenih prosilcev za azil. Trenutno se v EU po sodni odločitvi vrne povprečno 20 odstotkov migrantov, ta delež pa naj bi se povečal. Na Nizozemskem je stopnja vračanja le 7 odstotkov, kar je najnižje v Evropi. Razmišlja se tudi o možnosti vzpostavitve 'centrov za vračanje' izven Evrope.

Grški minister za migracije in azil, Thanos Plevris, je poudaril nujnost vračanja nezakonitih migrantov v njihove izvorne države, saj Evropa ne more sprejeti vseh. Plevris je jasno izjavil, da mora biti sporočilo Evrope nedvoumno: vsakdo, ki v Evropo vstopi nezakonito ali mu je prošnja za azil zavrnjena, mora biti vrnjen. Medtem pa je Arsenal po dolgih in težkih pogajanjih s Sportingom iz Lizbone končno dosegel dogovor o prestopu nogometaša Gyökeresa, kar velja za pomemben korak za londonski klub.

Evropski ministri za notranje zadeve so se v Københavnu strinjali o potrebi po zunanji obravnavi prošenj za azil in pospešitvi deportacij zavrnjenih prosilcev. Francija je pri tem vprašanju razdeljena, saj Bruno Retailleau deluje samostojno. Cilj reforme azilnega sistema je učinkovitejše in hitrejše vračanje prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil.

Avstrijska zvezna dežela Salzburg je začela s pilotno fazo izdajanja plačilnih kartic za prosilce za azil, ki nadomeščajo gotovino. Prvo azilno središče, kjer je bil sistem uveden, je začelo delovati v torek. Kartice so namenjene zamenjavi gotovinskih nadomestil in omejujejo nakup alkohola. V nekaj mesecih naj bi se uporaba kartic razširila na vsa azilna nastanišča v zvezni deželi.

Nemški notranji minister Dobrindt in poljski notranji minister sta obiskala strogo varovano zunanjo mejo EU z Belorusijo, kjer je bilo poudarjeno, da je bila prekinitev azilne zakonodaje učinkovita. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner in komisar EU za migracije Magnus Brunner sta se udeležila neformalnega vrha o migracijah v Københavnu, kjer je Karner izjavil, da je treba preprečiti smrtne primere v Sredozemskem morju in povečati pritisk na EU. Avstrija si prizadeva za učinkovitejše vračanje zavrnjenih prosilcev za azil in za zmanjšanje zlorab azilnega sistema.